VSEBINE, KI JIH BOMO OBDELALI - Word for Windows na kratko:

-    vklop in izklop računalnika
-    tipkovnica
-    vstop v program Word for Windows
-    orodne vrstice
-    pisanje in shranjevanje besedila
-    Internet
-    e pošta (če bo ostajal čas)

Tečaj bo potekal v računalniški učilnici Gimnazije Šiška po naslednjem urniku:

1.    srečanje v ponedeljek,  3. 5. 2010 od 18.00 do 19.30
2.    srečanje v sredo, 5. 5. 2010 od 17.00 do 18.30
3.    srečanje v torek, 11. 5. 2010 od 18.00 do 19.30
4.    srečanje v četrtek, 13. 5. 2010 od 17.00 do 18.30

Tečaj bodo vodili dijaki 3. letnika Gimnazije Šiška: Žiga Bokal, Aleš Padovnik, Gašper Pinter in Suzan Rožanc.

Lep pozdrav,
Magda Marciuš, šolska svetovalna delavka na Gimnaziji Šiška

V Župnijskem domu Stična smo se v četrtek, 18. 3. 2010 zvečer, srečali odrasli, ki pripadamo različnim generacijam. Posedli smo za mize, na katerih je bilo pecivo, brezalkoholna pijača.  Prostor je bil prijeten, svetel,  luči so obsvetljevale napis na tabli, kjer smo prebrali ČLOVEK JE KOT IZVIR, KI NIKOLI NE USAHNE.
Gospa Silva Matos je spregovorila o vlogi družine, o spoštovanju, o skupnosti, v kateri je živela z možem in s štirimi otroki, saj so bivali v isti hiši kot moževi starši. Mati naj bo ljubeča, oče avtoriteta, vendar pa to ne izključuje ljubečega odnosa do žene in otrok. V družini omogočimo razvoj vsem članom in ne rušimo dostojanstva, ki nam kot ljudem pripada. Otroke vzgajamo tako, da priznamo svoje napake, da jih spoštujemo in oni nas (spoštovanje različnosti, tudi glede na starost), učimo se od njih tudi starši. Vzgajamo jih za aktivnost, borbenost. Pomembni so pripadnost, zvestoba, zaupanje. Pogovarjamo se o problemih in jih skupaj rešujemo, vsak po svojih močeh. Spoštovanje vključuje vljudnost in omiko vseh družinskih članov. Komunikacija naj izraža temeljno spoštovanje. Za starše nismo zadolženi in nismo odgovorni za odrasle otroke.

Mojca Perat, Socialna akademja
www.socialna-akademija.si

Kaj je medgeneracijsko sožitje?

Mentorji programa Človek za druge, znotraj katerega poteka mikroprojekt Mostovi, smo med 15. in 17. januarjem preživeli na vikendu v Semiču.

Trije skupni dnevi so bili namenjeni druženju, medsebojnemu spoznavanju, spoznavanju medgeneracijskega sožitja in načrtovanju ter preverjanju rednega dela.

V petek smo pogledali nazaj in načrtovali za naprej. V soboto smo poglabljali znanje o timskem delu in skupini, gradili naš tim, se spoznavali z medgeneracijskim sožitjem, se malo rekreirali in večer preživeli v osebnem premišljevanju. V nedeljo nas je čakal še redni mentorski sestanek in seveda - pospravljanje.

In kaj smo spoznali in zapisali o medgeneracijskem sožitju?

•    medgeneracijska različnost krepi

•    prenos znanja in izkušenj z ene generacije na drugo

•    medgeneracijsko solidarnost in odgovornost moramo usmerjati

•    spoznavanje različnih pogledov na svet v različnih življenjskih obdobjih

•    lepše sožitje lahko dosežemo le z vzgojo

•    bomo posvečali posbeno pozornost kulturi telesa, duševnosti in duha

Misli smo izpisali iz revije Vzgoja, št. 40, v kateri je bila žariščna tema Medgeneracijsko sožitje.

Izvedeni so bili 4 dogodki Veselih uric v skupnem številu 60 (kot občinstvo oziroma drugih udeležencev pa še mnogo več) udeležencev različnih generacij.

Kaj se je spremenilo:

• izboljšana kvaliteta in izboljšana kakovost bivanja,
• omogočeno spoznavanje novih ljudi,
• vzpodbujanje pozitivnega odnosa med različnimi generacijami,
• osveščanje o pomenu prostovoljstva in MGS,
• pomen neformalnega izobraževanja

Cilji Veselih uric:

• povečati kakovost bivanja oz. omogočiti otrokom in odraslim (bolnikom in varovancem oz. uporabnikom posamezne institucije) preživljanje prijetnih in zabavnih trenutkov v času njihovega bivanja in zdravljenja v določeni instituciji;
• omogočiti bolnikom in varovancem, da spoznajo nove ljudi (prijatelje), veščine, nova spoznanja;
• spodbuditi k pomenu in vrednosti medgeneracijskega sodelovanja
• spodbuditi pozitiven odnos med različnimi generacijami
• osveščati tako varovance kot tiste, ki nastopajo na dogodkih, o pomenu prostovoljstva;
• mladim, ki nastopajo, omogočiti, da se v javnosti izrazijo v tistih veščinah, ki so si jih prid bili v programu MEPI ali v sklopu drugih prostočasnih dejavnosti;
• spodbujati sodelovanje med gostujočimi ustanovami, nastopajočimi in institucijami, od koder nastopajoči prihajajo (vzpostavitev sodelovanja med vladnim, podjetniškim in nevladnim sektorjem);
• omogočiti mladim, ki nastopajo, da se pobliže seznanijo s poslanstvom gostiteljske ustanove;
• spodbujati pomen neformalnega izobraževanja med mladimi skozi udejstvovanje na raznovrstnih dejavnostih;
• delovanje s skupnostjo;
• povečati vidnost, prepoznavnost in ugled projekta Vesele urice;
• doseči večjo prepoznavnost in povpraševanje po vključitvi v program MEPI.

Datumi in kraji dogodkov:

1. OŠ Venclja Perka, Domžale, 20. 5. 2009, sodelovalo 17 otrok.
2. Športna dvorana Poden, Škofja Loka, 26. 5. 2009, sodelovalo 20 dijakinj, ki je organiziralo program za 65 otrok in njihovih vzgojiteljic.
3. Center Matevža Langusa v Radovljici, 12. 6. 2009, 7 MEPIjevcev nastopilo pred širšim občinstvom, popoldne pečenje pišlotov.
4. Mladinsko letovišče in zdravilišče Debeli Rtič, 3. 7. 2009, sodelovalo 16 udeležencev

Dosegli smo:

• Koordinatorje posameznih smeri smo pripravili na njihovo nalogo: koordinacijo enega od projektov (Albanija, Brazilija, Indija, Kirgizistan, Madagaskar, Peru, Slovenija – Romi, Ukrajina) v programu POTA;
• pripravili smo jih tudi na značilnosti in posebnosti medgeneracijskega sodelovanja, saj so v programu tako mladi kot odrasli prostovoljci; večinoma pa vsi prostovoljci delajo prostovoljno delo med otroci, zato je tema medgeneracijskega povezovanja še kako pomembna.
• Prostovoljci v programu POTA so se preko usposabljanj pripravili na mednarodno prostovoljstvo; ker so prostovoljci v programu POTA različnih generacij, smo se v delavnicah pogovarjali o medgeneracijskem sodelovanju, preko konkretnega življenja in dela v skupini v času pripravljalnih vikendov pa smo imeli tudi že konkretne izkušnje medgeneracijskega sodelovanja.
• Koordinatorji so izvedli delavnico v obliki kratkega predavanja in pogovora v skupini na temo »značilnosti in posebnosti medgeneracijskega sodelovanja«. Tema je bila aktualna predvsem zato, ker smo govorili o konkretni izkušnji življenja znotraj posamezne skupine.